Selekcija čebeljih matic odpornejših na čebelje bolezni in bolj prilagodljivih lokalnim podnebnim razmeram
Selekcija čebeljih matic odpornejših na čebelje bolezni in prilagodlivejše lokalnim podnebnim razmeram je pogoj za uspešno čebelarjenje.
Mnogi čebelarji so v zadnjem obdobju (približno zadnjih 100 let) velikokrat primerjali različne podvrste čebel v želji, da bi si pridobili boljše čebele. To je v veliki meri povzročilo premike čebel na večje razdalje in s tem mešanje čebeljih podvrst. Mnogo teh poskusov se je končalo z izginjanjem lokalnih podvrst čebel, oz. s križanjem domačih podvrst s tujimi in nastankom križancev.
Danes čebelarji v veliki meri vedo, da so najboljše lokalne čebele določenega okolja, ki so se v svojem dolgotrajnem razvoju in prilagajanju najbolje prilagodile klimatskim in pašnim pogojem določenega območja.
Slovenija ni dobro zaščitena pred ostalim čebeljimi podvrstami, saj na zahodu meji z Italijo, kjer je razširjena italijanska čebela Apis mellifera ligustica.
Zaradi intenzivnega prometa s čebeljimi družinami na različne načine, moramo biti slovenski čebelarji vseskozi previdni na morfološko čistost kranjske čebele.
V primeru, da v svojih čebeljih družinah ugotovimo več kot 2 % čebel z rumenimi obročki na zadkih čebel (slika spodaj), moramo čim hitreje zamenjati matico v tej čebelji družini. Prav tako je v tej družini potrebno odstranjevati vso trotovsko zalego, ki jo je zalegla “stara” matica, da troti ne prašijo okoliških matic.
Da bi imeli v svojem čebelnjaku čim bolj zdrave čebelje družine moramo spremljati čistilno sposobnost čebeljih družin ter njihov zdravstveni status in za izbor družin, iz katerih vzrejamo nove matice, izbirati vedno tiste, ki imajo najboljše lastnosti.
