Razširitev čebelje družine, da se zagotovi dovolj prostora za razvoj

Čebelje družine zimski čas preživijo z razmeroma majhnim številom čebel delavk. V spomladanskem času pa čebelje družine kranjske čebele odlikuje buren razvoj. Da je čebelam razvoj omogočen, jim moramo že od začetka pomladi dalje z primernimi posegi omogočati širjenje.

© Peter Kozmus

Prvi poseg v čebelje družine:

Glede na vremenske razmere ob primerni zunanji temperaturi (nad 15 °C) opravimo prvi spomladanski pregled družin. Pri tem pregledu po potrebi ocenimo moč čebelje družine in uspešnost prezimovanja ter premaknemo gnezdo proti sredini plodišča, uredimo prostor za zaleganje matice in uredimo zalogo hrane v plodišču.

Obvezno je:

– da v primeru odmrtja čebeljih družin, za katerega vzrok ni tehnološka napaka, obvestimo veterinarja VF NVI ter po navodilu panje izpraznimo, razkužimo in zapremo;

– da ne puščamo satov na mestih, ki niso zaščitena pred čebelami in škodljivci;

– da vse odpadke iz panjev neškodljivo odstranimo ali uničimo/sežgemo (staro satje, izrezana trotovina, prizidki, drobir, mrtve čebele …);

– da odpadkov iz panjev ne mečemo v smetnjake;

– da pri pregledu preverimo zalogo hrane in jo po potrebi dodamo;

– da zagotovimo vsem čebeljim družinam optimalne pogoje za njihov razvoj in dobro zdravje ter dobro produktivnost.

Dobra čebelarska praksa je:

– da družinam, ki so se pozimi premaknile na levo ali desno stran, premestimo celotno gnezdo v sredino plodišča, in sicer tako da ostane gnezdo kompaktno in ima ob straneh sate s hrano, kar omogoča, da se bo optimalno razvijala;

– da satov zaradi nizkih temperatur ne zlagamo na kozico (prehlajena zalega).

© Peter Kozmus

Drugi poseg in smiselno vsi drugi pregledi

Ko družina doseže sedem satov zalege (med šest in devet – odvisno od panja ter pašnih in vremenskih pogojev – v času cvetenja divje češnje oz. regrata), opravimo drugi pregled družine. Pri tem pregledu v panj dodamo satnice in umaknemo med od gnezda ter nastavimo medišča. Pri tem pregledu ni treba zložiti vseh satov na kozico (izogibamo se stresu za čebeljo družino).

Pri tem pregledu in smiselno vseh drugih pregledih:

– ocenimo moč čebelje družine in uspešnost razvoja;

– ocenimo količino in kakovost zalege;

– matice ne iščemo, jajčeca in strnjena zalega so znak dobre matice;

– ocenimo količino zalege in moč čebelje družine.

© Peter Kozmus

Na moč čebelje družine vpliva več dejavnikov: zdravstveno stanje družine, moči družine jeseni, zaloge hrane jeseni, kakovost hrane, kakovost panja (prepih, plesen, zračenje, toplotna izolacija …), kakovost satja, kakovost matice.

Pri pregledu moramo biti pozorni na:

– na morebitno grbasto zalego, ki pomeni, da zalegajo trotovke ali neoprašena matica;

– na morebitno presledkasto zalego (vzrok je lahko bolezen, zastrupitev, slaba matica, lakota ali velik donos cvetnega prahu); zdrava zalega zgodaj spomladi je strnjena in zaležena v koncentričnih krogih s sredine proti robu sata;

– preverimo čistost podnice, ki nam pokaže čistilni nagon družine; družine, ki ne čistijo dobro, so primerni kandidati za menjavo matice.

© Peter Kozmus

Obvezno je:

– da v primeru odmrtja čebeljih družin, za katerega vzrok ni tehnološka napaka, obvestimo veterinarja VF NVI ter po navodilu panje izpraznimo, razkužimo in zapremo;

– da ne puščamo satov na mestih, ki niso zaščitena pred čebelami in škodljivci;

– da vse odpadke iz panjev neškodljivo odstranimo ali uničimo/sežgemo (staro satje, izrezana trotovina, prizidki, drobir, mrtve čebele …);

– da odpadkov iz panjev ne mečemo v smetnjake;

– da pri pregledu preverimo zalogo hrane in jo po potrebi dodamo;

– da zagotovimo vsem čebeljim družinam optimalne pogoje za njihov razvoj in dobro zdravje ter dobro produktivnost.

– da podnico po potrebi očistimo odmrlih čebel in drobirja;

– da zbrane odpadke sežgemo ali zakopljemo;

– da družinam, ki imajo vsaj pet zaleženih satov, dodamo dve satnici ob rob gnezda ali namesto ene gradilni satnik;

– da družinam, ki imajo sedem ali več satov zalege, prestavimo vsaj dva sata zalege v medišče;

– da viške zimskih zalog hrane označimo in jih prestavimo v hladilnico; označenih satov ne točimo;

– da ko bodo satnice delno zgrajene in zaležene, po potrebi nadaljujemo dodajanje satnic;

– da v primeru daljšega (deževnega) brezpašnega obdobja poskrbimo za dovolj kakovostne hrane – krmimo s sladkorno raztopino;

– da družine, ki imajo v tem obdobju manj kot pet satov zalege, označimo kot neuporabne za izkoriščanje paše;

– da dveh slabičev ne združujemo, saj se iz njih ne bo razvila močna družina;

– da pri močnih gospodarskih družinah pri tem pregledu dodamo več satnic, kar lahko podaljša čas do naslednjega pregleda;

– da smo pozorni na pojav presledkaste zalege (vzrok je lahko bolezen, zastrupitev, slaba matica, lakota ali velik donos cvetnega prahu);

– da pri sukanju satov v plodišču po navpični osi zasukamo vse sate, na katerih je zalega, da čebel ne obremenjujemo z delom, torej s prenosom medu.

Slaba čebelarska praksa je:

– zložiti pri vsakem pregledu vse sate na kozico in iskati matico;

– delati počasi, ker lahko ob mrzlem vremenu prehladimo zalego;

– pustiti neurejeno plodišče;

– čebelam ne omogočiti gradnje satja.

© Peter Kozmus

Prepovedano je:

– puščati panje z odmrlimi družinami in vsemi sati odprte;

– puščati sate kjer koli, kjer niso zaščiteni pred čebelami;

– puščati izrezano trotovino okoli čebelnjaka ali z njo krmiti ptiče.