Dezinfekcija gorljive čebelarske opreme (panjev, okvirjev, sterilizacija voska itd.)
Postopke razkuževanja čebelarske opreme razdelimo na fizikalne in kemijske. Največkrat pride v poštev obžiganje in kuhanje.
Postopke razkuževanja čebelarske opreme razdelimo na fizikalne in kemijske.
1. Fizikalni postopki:
Največkrat pride v poštev obžiganje in kuhanje. Razkuževanje z vročim zrakom, avtoklaviranje in ionizirajoče sevanje redkeje uporabljamo. S plamenom razkužujemo panje, lahko pa tudi nekatera orodja, ki jih plamen ne požkoduje. Izvor plamena je lahko bencinski ali plinski gorilnik. Obžiganje je zadovoljivo, če je pri tem les delno potemnel.
S kuhanjem najpogosteje razkužujemo vosek, kateremu ne sme biti primešana voda, ker le ta preprečuje segrevanje voska preko 1000C. Za uničenje spor P. larvae, ki povzroča hudo gnilobo, je vosek potrebno segrevati vsaj 20 minut na 1200C. Prekuhavamo lahko tudi druge predmete, ki so odporni na visoko temperaturo.
2. Kemijski postopki:
Kemijske postopke uporabljamo za razkuževanje rok, orodja in panjev, nekatere pa ob izbruhu bolezni uporabljamo tudi za sanacijo oz. razkuževanje čebelje družine v celoti, kot na primer pri poapneli zalegi. Za razkuževanje moramo imeti posebne plinske sterilizatorje.
Predmeti morajo biti povsem čisti, ker nečistoča preprečuje delovanje razkužilnega sredstva.
